Ključne točke za izvedbo testiranja pilotnih temeljev

Začetni čas testiranja pilotnih temeljev mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(1) Trdnost betona preskušenega pilota ne sme biti nižja od 70 % projektirane trdnosti in ne sme biti nižja od 15 MPa, pri čemer se za preskušanje uporablja metoda deformacije in metoda akustičnega prenosa;

(2) Z uporabo metode jedrnega vrtanja za preskušanje mora betonska starost testiranega pilota doseči 28 dni ali pa mora trdnost utrjenega preskusnega bloka pod enakimi pogoji izpolnjevati zahteve glede konstrukcijske trdnosti;

(3) Čas počitka pred preskušanjem splošne nosilnosti: peščeni temelj ne sme biti krajši od 7 dni, temelj iz mulja ne sme biti krajši od 10 dni, nenasičena kohezivna tla ne sme biti krajša od 15 dni in nasičena kohezivna tla ne manj kot 25 dni.

Kup, ki zadržuje blato, mora podaljšati čas počitka.

Izbirna merila za pregledane pilote za prevzemno testiranje:

(1) Piloti vprašljive kakovosti gradnje;

(2) Piloti z neobičajnimi lokalnimi pogoji temeljenja;

(3) Izberite nekaj pilotov razreda III za prevzem nosilnosti;

(4) Projektant upošteva pomembne kupe;

(5) piloti z različnimi tehnikami gradnje;

(6) Priporočljivo je izbirati enotno in naključno v skladu s predpisi.

Pri izvajanju prevzemnih preskusov je priporočljivo najprej opraviti preizkus celovitosti telesa pilota, nato pa preizkus nosilnosti.

Po izkopu temeljne jame je treba opraviti preizkus celovitosti telesa pilota.

Celovitost telesa pilota je razvrščena v štiri kategorije: piloti razreda I, piloti razreda II, piloti razreda III in piloti razreda IV.

Telo pilota tipa I je nedotaknjeno;

Piloti razreda II imajo manjše napake v telesu pilota, ki ne bodo vplivale na normalno nosilnost konstrukcije pilota;

V telesu pilota pilotov razreda III so očitne napake, ki vplivajo na strukturno nosilnost telesa pilota;

V telesu pilotov razreda IV so resne napake.

Značilno vrednost navpične tlačne nosilnosti posameznega pilota je treba vzeti kot 50 % končne navpične tlačne nosilnosti posameznega pilota.

Karakteristično vrednost navpične izvlečne nosilnosti posameznega pilota je treba vzeti kot 50 % končne navpične izvlečne nosilnosti posameznega pilota.

Določitev karakteristične vrednosti vodoravne nosilnosti posameznega pilota: prvič, ko telo pilota ne sme počiti ali ko je razmerje ojačitve telesa vlitega pilota manjše od 0,65 %, 0,75-krat vodoravno upošteva se kritična obremenitev;

Drugič, za montažne armiranobetonske pilote, jeklene pilote in vlite pilote z razmerjem ojačitve najmanj 0,65 % je treba obremenitev, ki ustreza vodoravnemu odmiku pri projektirani višini vrha pilota, vzeti kot 0,75-kratnik (vodoravni vrednost pomika: 6 mm za stavbe, občutljive na horizontalne premike, 10 mm za zgradbe, neobčutljive na vodoravne premike, ki izpolnjujejo zahteve za odpornost proti razpokam telesa pilota).

Pri uporabi metode jedrnega vrtanja so zahteve po številu in lokaciji vsakega pregledanega pilota naslednje: piloti s premerom manj kot 1,2 m imajo lahko 1-2 luknji;

Kup s premerom 1,2-1,6 m mora imeti 2 luknji;

Piloti s premerom nad 1,6 m morajo imeti 3 luknje;

Položaj vrtanja mora biti enakomerno in simetrično razporejen v območju (0,15~0,25) D od središča kupa.